Sreda, 22.6.2022, ob 10:00 @ Studio Lutkovnega gledališča Maribor
Ivan Mijačević – RITEM ZVOČNOSTI PLESA
vstop v ustvarjalni proces
Ritem zvočnosti plesa raziskuje glasbeno razumevanje ritma z zornega kota plesne umetnosti. Osredotoča se na dve izhodišči glasbene teorije ritma. Metrum ter mikro- in makro-strukturalnost kompozicije.
V glasbi opazuje parametre zvoka – trajanje, amplituda, višina, harmonski profil. V plesu opazuje parametre gibanja – telo, prostor, čas, teža, tok. Ugotavlja razmerja med njimi. Preizprašuje razumevanje skupka odnosov periodičnosti, pulza, tempa in poudarkov ter načinov povezovanja pomenov ritma v glasbi pri ustvarjanju, izvajanju in doživljanju plesne kompozicije.
Ritem zvočnosti plesa preizprašuje ritem plesnosti v sklopu širšega raziskovalnega podviga Terpsihorina sonika, ki je sistem vnovičnega celovitega premišljevanja glasbeno-plesnih odnosnosti v odjeku dosedanjih poglobljenih raziskav odnosa med glasbo in plesom, ki živijo v sodobnem prepletanju pluralnih plesnih praks.
Avtor: Ivan Mijačević
Koprodukcija: Splet, društvo za kulturno in naravno sobivanje, Društvo Nagib
Partnerji: Lutkovno gledališče Maribor, GT22 – Fundacija Sonda, MKC – Kulturni inkubator

Ivan Mijačević je ustvarjalec in pedagog na področjih plesne in glasbene umetnosti. Študiral je glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru ter koreografijo in plesni nastop na SEAD-u v Salzburgu. Na Univerzi za glasbo in ples v Kölnu je magistriral iz diseminacije plesa v sodobnem kontekstu. Njegova dela so bila predstavljena in nagrajevana v Evropi, Amerikah in Aziji. V minulih dvajsetih letih je poučeval odnos med glasbo in plesom, v Sloveniji na Akademiji za ples v Ljubljani in Mariboru, AGRFT Ljubljana, Carmini Slovenici, ZPŠ Maribor, SVŠGUGL – plesni Praktikum in III. gimnaziji Maribor – predšolska vzgoja ter na številnih univerzah in akademijah v tujini (Frankfurt, Köln, Berlin, Salzburg, Amsterdam, Modena, Jeruzalem, Tel-Aviv...). V svojem umetniškem in pedagoškem delu uporablja holistične in integrativne pristope za razumevanje tehnologij raziskovanja in ustvarjanja. Spodbuja opolnomočenje in emancipacijo v procesih odločanja ter dekolonizacijo domišljije. Pogosto ustvarja skupinska transdisciplinarna dela, ki se poigravajo z ločnico med življenjem in umetnostjo.